Odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Državnega zbora Republike Slovenije g. Marijana Pojbica o vprašanjih, povezanih z Krajinskim parkom Secoveljske soline

Spoštovani g. predsednik! 

Na Ministrstvo za okolje in prostor smo prejeli pisno poslansko vprašanje poslanca Državnega zbora Republike Slovenije g. Marijana Pojbica z dne 24.11.2009 o vprašanjih, povezanih z Krajinskim parkom Secoveljske soline, še zlasti s kanalom Sv. Jerneja. V nadaljevanju posredujemo odgovor.

Najprej želimo pojasniti, da je bilo upravljanje s krajinskim parkom eno prvih, ki smo ga uspešno osnovali na koncesijskem razmerju z družbo Mobitel in njeno družbo Soline d.d. Upravljanje parka temelji na sprejeti vladni uredbi in letnih programih dela, ki jih odobrava Ministrstvo za okolje in prostor v soglasju z Ministrstvom za finance. Za usklajeno delovanje upravljavca z vsemi glavnimi deležniki v prostoru skrbi poseben odbor, ki ga je imenovalo Ministrstvo za okolje in prostor. V njem sta tudi predstavnika Občine Piran in Krajevne skupnosti Sečovlje.

Glede na začetno stanje, kot je bilo z prevzemom upravljanja tega pomembnega gospodarskega in naravovarstvenega območja, je današnje stanje neprimerljivo boljše, saj so obnovljene velike solinske površine ter vzpostavljena obsežna parkovna infrastruktura. Krajinski park postaja vedno bolj prepoznaven kot pomemben prostor in vedno zanimivejša turistična destinacija. Po lanskih katastrofalnih poplavah, ki so zelo resno ogrozile soline v njihovem obstoju, je Vlada sprejela nekaj letni program sanacije za izvedbo katerega je predvideno, da bo velik del sredstev pridobil upravljavec s strani EU. 

Z gospodom poslancem ne moremo deliti stališca, da Ministrstvo za okolje in prostor s svojim ravnanjem preprecuje pridobivanje lastnih sredstev. V nadaljevanju odgovarjamo na njegova posamezna vprašanja.

1. Koliko sredstev je v letih od 2003 do 2009 pristojno Ministrstvo za okolje in prostor namenilo za sofinanciranje Krajinskega parka Sečoveljske soline?

Ministrstvo za okolje in prostor je namenilo za upravljanje Krajinskega parka Sečoveljske v letih od leta 2003 do 2009 naslednja sredstva:

2. Ali Soline d.o.o. plačujejo državi koncesijsko dajatev v skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo, oz. ali je država sploh izpolnila svoje pogodbene obveznosti do Solin, da bi dajatev mogle plačevati?

Podjetje Soline d.o. o. plačuje državi dve koncesijski dajatvi in sicer na podlagi koncesijske pogodbe, z dne 21.12.2001, za rabo mineralne surovine - morske soli na območju pridobivalnih prostorov Strunjan, Lera in Fontanigge, po Zakonu o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99, 110/02-ZGO-1, 46/04, 98/04-UPB1, 68/08 in na podlagi koncesijske pogodbe za rabo naravne vrednote, z dne 12.7. 2003, po Zakonu o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04-UPB, 61/06-ZDru-1) in Uredbi o koncesiji za rabo naravne vrednote Sečoveljskih solin in o koncesiji za upravljanje Krajinskega parka Sečoveljske soline (Uradni list RS, št. 11/02).

3. Zakaj je družba Soline d.o.o. umaknila svojo vlogo pri Agenciji RS za okolje za pridobitev vodne pravice za izgradnjo pristanišča, oz. ali je morebiti družba Soline d.o.o. bila prisiljena umakniti svojo vlogo za pridobitev vodne pravice za izgradnjo pristanišča zaradi pritiskov pristojnega ministrstva ali Občine Piran?

Vprašanje je na mestu, ker pravni strokovnjaki ocenjujejo, da bi zavrnitev izdaje vodnega dovoljenja Solinam ob izpolnjevanju naravovarstvene zahteve pomenila bistveno kršitev določil koncesijske pogodbe.

Podjetje Soline d.o.o. je umaknilo svojo vlogo za pridobitev vodne pravice za izgradnjo pristanišča v Jernejevem kanalu pri Agenciji RS za okolje na podlagi pravne analize predpisov, ki urejajo pristanišča in izpolnjevanja zahtevnih postopkov za njihovo ureditev v okviru parkovne infrastrukture, ob tem pa preverili tudi vsa razmerja, interese in vloge vseh ključnih deležnikov, ki so vključeni v reševanje neurejene situacije v zvezi s privezi v parku. Izgradnja pristanišča in upravljanje z njim namreč presega javno službo ohranjanja narave, ki jo izvaja podjetje Soline d.o.o. v okviru koncesijske pogodbe za upravljanje s parkom. V tem smislu se je skupaj z upravljavcem parka iskalo najboljše možnosti za primerno ureditev javnega pristanišča, ki bi rešil tudi vprašanja sedanjih nelegalnih privezov. Za najboljšo rešitev glede na trenutno stanje, povezano tudi z velikimi investicijskimi obveznostmi, se je izkazala možnost ureditve takega pristanišča kot lokalnega pristanišča z upravljanjem občine. Občina Piran je po umiku vloge podjetja Soline d.o.o. na Agenciji RS za okolje vložila ustrezno vlogo za pridobitev vodne pravice. V tem ne vidimo nobenega prikrajšanja državnega proračuna, ker dohodki od takega pristanišča v nobenem primeru ne bi bili prihodek proračuna, ker država ne bi bila investitor in upravljavec. 

4. Ali so si Soline d.o.o. za izgradnjo pomolov v Drnici pridobile potrebna dovoljenja?

Podjetje Soline d.o.o. je leta 2003, ko je postalo upravljavec krajinskega parka, nasledilo zateceno stanje z že zgrajenima pomoloma s strani Veslaškega kluba Piran. Za pomol ob upravni stavbi ob Drnici, ki je bil zgrajen za potrebe upravljanja in obiskovanja parka, še ni pridobilo dovoljenj. 

5. Koliko znaša cena privezov za plovila, ki jih Soline d.o.o. tržijo v Drnici in na kakšen nacin so Soline d.o.o. izbirale lastnike plovil, s katerimi so sklepale pogodbe o najemu privezov?

V povprečju je znašala cena letnega priveza v Drnici nekaj manj kot 1000 EUR/plovilo in ker so se ti privezi smatrali kot privezi za obiskovanje parka, se je prihodek uvrščal med prihodke parka. 
Podjetje Soline d.o.o. je kot koncesionar za upravljanje krajinskega parka nasledilo zateceno stanje privezov s plovili. Vsak lastnik plovila v Drnici se mora držati pravil obnašanja, ki izhajajo iz Uredbe o Krajinskem parku Secoveljske soline. 

6. Na kakšen nacin bo pristojno ministrstvo izpolnilo pogodbeno obveznost države do imetnikov plovil pri pridobivanju prednostne pravice do urejenih privezov?

Kaj ima v mislih gospod poslanec pri tem vprašanju, ne vemo dobro. Vsekakor je dejstvo, da država do imetnikov plovil, ki so v Jernejevem kanalu, nima nobenih pogodbenih obveznosti. Tamkajšnja plovila so v kanalu privezana nelegalno in ne gre prezreti dejstva, da so imetniki plovil s postavitvijo privezov kršili predpise, ki prepovedujejo gradnjo objektov na površinah javnega dobra (voda in priobrežni pas). To je problem, ki ga država doslej ni reševala učinkovito. Z ureditvijo javnega pristanišča, ki bo omogočil legalne priveze in hkrati tudi uredil sedanje neurejeno stanje in okolico ob Jernejevem kanalu, bo odpravljen tudi ta velik prostorski in okoljski problem v krajinskem parku.

Pogoje in postopek, po katerem bodo potencialni interesenti lahko pridobili pravico priveza za svoja plovila, bo določila občina kot upravljavec takega pristanišča. Vsekakor bo moral biti javen in transparenten.

7. Kdo je odgovoren zato, da v šestih letih od sklenitve koncesijske pogodbe Soline d.o.o. še vedno ne morejo zagotavljati dovolj lastnih prihodkov za financiranje Krajinskega park Sečoveljske soline? 

Ne vidimo nobenih razlogov, da koncesionar za upravljanje krajinskega parka ne bi mogel zagotavljati dovolj lastnih prihodkov, ki jih uporablja za financiranje krajinskega parka, ce je to skladno z uredbo o parku. Uredba o Krajinskem parku Secoveljske soline (Uradni list RS, št. 29/2001) doloca, da so financni viri za park naslednji: državni proracun, prihodki od prodaje blaga in storitev upravljavca parka v tistem delu njegove dejavnosti, ki jo izvaja kot javno službo, vstopnine, dotacije in donacije in drugi viri. Ker je upravljanje parka v svojem bistvu predstavlja javno službo v interesu države in ker v pretežnem delu to niso tržne dejavnosti, te naloge v dolocenem deležu programsko financiramo z javnimi sredstvi državnega proracuna. Ker koncesijska pogodba temelji na javno zasebnem partnerstvu, k izvajanju upravljanja prispeva tudi koncesionar v vlogi podjetja, ki izkorišca mineralno surovino, zlasti z vlaganji v infrastrukturo za solinarsko dejavnost. Vsa ta pomembna vlaganja zagotavlja koncesionar iz lastnih prihodkov. Na podlagi porocil in spremljanja financnega stanja lahko zatrdimo, da je upravljavec pri tem zelo uspešen.

8. Na kakšen način bo država preprečila oškodovanje državnega proračuna, ki bo moral za financiranje krajinskega parka nameniti več sredstev v primeru, če pridobi vodno pravico za izgradnjo pristanišča v kanalu Občina Piran?

Kot smo obrazložili že v prejšnjem vprašanju, ne vidimo nobene osnove za trditev, da gre pri urejanju Jernejevega kanala za kakršnokoli oškodovanje državnih javnih financ, koncesionar pa bo na določen način povezan tudi z upravljanjem pristanišča glede na to, da je pristanišče na območju krajinskega parka. Jasna je tudi zahteva, da bo del privezov namenjen tudi za obiskovalce parka. Kakšna bodo razmerja med upravljavcem pristanišča in koncesionarjem, je trenutno nemogoče govoriti, ker je to še predmet dogovorov in pogojev, ki ji bomo morali medsebojno dogovoriti med vsemi deležniki. 

9. Koliko sredstev planira pristojno Ministrstvo za okolje v primeru množicnih sporov lastnikov?

Ministrstvo za okolje in prostor pričakuje, da se bodo razmere v Jernejevem kanalu uredile na sporazumen način na podlagi pravno formalnih določil in delamo vse, da ne bo prišlo do nobenih sporov, še najmanj množičnih. V primeru posameznih sporov bo interese države zastopal državni pravobranilec. 

10. Ali Ministrstvo za okolje in prostor lahko oceni, kako bodo morebitni spori vplivali na dinamiko prepotrebne sanacije kanala?

Ministrstvo za okolje in prostor, upoštevaje odgovor pod tocko 9, take ocene ne more podati. 

11. Ali bo Kanal Svetega Jerneja Vlada RS izlocila iz varovanega obmocja? 

Vlada RS ne namerava izlociti Jernejevega kanala iz zavarovanega obmocja, ker za to ne vidimo nobenega argumentiranega razloga. Uredba o Krajinskem parku Secoveljske soline (Uradni list RS, št. 29/2001) namrec ne vsebuje prepovedi o urejanju privezov. Nadaljnja vkljucenost Jernejevega kanala v park pomeni, da se nacin in obseg urejanja lahko pogojujeta tako, da je ureditev najmanj moteca za naravo in park kot celoto. Posledicno to pomeni, da bo upravljanje pristanišca moralo biti usklajeno z Uredbo o Krajinskem parku Secoveljske soline. 

S spoštovanjem,

Karl Erjavec
MINISTER